Kompost – črno zlato

Rojstvo, rast, razkroj – krog življenja je povsod enak. Na vrtu je vseskozi prisoten, od vznika semena, do propada ostankov. Kompostiranje je načrtovan proces razkrajanja raznolikih organskih materialov s pomočjo mikroorganizmov, ki mu bomo tokrat namenili malo več pozornosti. Kompost je namreč najboljše gnojilo, odlična zastirka, medij za vzgojo rastlin in kar je najpomembneje, nastane s pomočjo nenehnih naravnih procesov, ki omogočajo vso življenje na Zemlji.

Vsak začetek ima svoj konec

Ko pokosimo travo, pograbimo listje, uničujemo plevel ali ko kuhamo, imamo vedno pred seboj izbiro: Kam z odpadki? Nesmiselno se zdi vse metat v isto rjavo kanto, ki jo potem odpeljejo bogvekam, potem pa kupujemo vreče tega črnega zlata, ko rabimo gnojilo. Ne bi bilo boljše ”zlata” pridelovati kar na svojem vrtu?

Alkimija kompostiranja
Ustvarjanje ”črnega zlata” ni takšna umetnost, kot morda zveni. Le poskrbeti moramo za prave pogoje in ustrezno mešanico surovin. Z upoštevanjem osnovnih načel kompostiranja bomo slej ko prej spoznali njegove skrivnosti in načine, kako ga pridelati hitreje, bolje in kako ga še dodatno obogatiti.

Eno-stavni postopki so neučinkoviti!
Razumljivo, da z eno rešitvijo ne bomo rešili planeta – tudi kompostirati ne moremo po liniji najmanjšega odpora. Metanje materialov na kup brez nekega smisla ali reda, brez ustrezne zaščite, brez drenaže in zadostne vlage, ne bo prineslo spodbudnih rezultatov. Pričakujemo čudež, ko po smrdečem mokrem kupu potresemo nek magični prašek za kompostiranje, za katerega pojma nimamo, kaj naredi.

A glej ga zlomka, naš kompost je vseeno smrdeča, zlepljena gmota in kot tak, povsem neprimeren za uporabo na vrtu.

Pravila kompostiranja brez pravil – 5 dimenzij komposta

Nerad podajam natančna navodila, kako sestavit svoj kompost, saj imamo vsi dostop do različnih surovin, zato ne bi predlagal nobenih pravil. Predstavil bom le nekaj načel, ki se jih držim, da je moj kompost vedno ustrezno predelan v karseda kratkem času.

RAZNOLIKOST

Najboljši kompost je tisti, ki vsebuje veliko raznolikost organskih materialov in mikrobiotike. Če je kompost naše edino gnojilo, moramo poskrbeti, da je sestavljen in čim več različnih surovin, ki bodo v naslednjem krogu odlična hrana za naše rastline. Z dodajanjem različnih mikroorganizmov (vrtna zemlja, predelan kompost, bokashi posip…) obogatimo življenje v kompostnem kupu in poskrbimo za čim večji nabor efektivnih mikroorganizmov v končnem produktu.

VLAGA

Brez vode ni življenja in tudi kompost ne bo živel v suši. Tako kot pomanjkanje, pa škodi tudi eksces. Kompostni kup je zato dobro pokrivat in preverjat vsebnost vode v njem. Preveč vlage namreč povzroči anaerobno gnitje (ko voda izpodrine zrak), premalo vlage pa ne ustreza drobnim mirkoorganizmom, zato kompost razpada dlje. Kompost naj bo vlažen, to pomeni enakomerno razmerje vode in zraka, da poteka aerobni razkroj, medtem ko je za prijetno vlažen habitat poskrbljeno s pokrivanjem. Pokrivamo tudi zato, da dež ne izpira in sonce ne hlapi hranil. Namig: preveč vlage je takrat, ko iz stisnjene pesti komposta prikaplja voda.

ZRAK

Tako kot vlaga, je bistvena tudi zračnost kompostnega kupa. Najhitrejši in najučinkovitejši procesi so aerobni, torej s pomočjo organizmov, ki za svoje življenje potrebujejo zrak. Vsak kompostni kup pa se s časom stlači in zračni mehurčki v njem so vedno manjši, zato postaja čedalje bolj anaeroben. Zato je pomembno vsake toliko (odvisno od načina) kup obrniti, da prezračimo maso in zmešamo in zrahljamo strukturo. Tako bo proces kompostiranja potekel še hitreje. Namig: če gre lopata težko notri, če so grude velike, če je spacan – je za obrnit!

ČAS

četrta dimenzija, najbolj brezkompromisna, pa je čas trajanja kompostiranja. Z različnimi triki lahko postopek razkroja pospešimo (fermentacija, vroče kompostiranje…), vseeno pa se moramo na kompostiranje pripravljati čez celo leto. Jeseni listje, poleti travo, čez celo leto pa lahko fermentiramo organske odpadke. Listje čaka na kupu, organski odpadki v kanti, ko pokosimo travo, pa naložimo te materiale v plasteh in po potrebi še zalijemo.

RAZMERJE

Še ena pomembna točka kompostiranja pa je razmerje ogljika in dušika. Preprosto povedano, ogljik je sinonim za suh organski material, odmrl in nepredelan, dušik pa je vse, kar je bilo pred kratkim živo (ostanki rastlin, plevel, travni odkos, kuhinjski odpadki, kavni odpad…). ”Idealno” razmerje med ogljikom in dušikom v kompostnem kupu je 60:40 ali celo 70:30 v prid ogljika. Pri visoki vsebnosti dušičnih materialov pa je treba bit še posebej pozoren na temperaturo, ki naj se giblje med 55°C in 65°C. Namig: ko je prevroče, da bi roko držali v sredi kupa, je čas , da ga obrnemo.

Oglejte si video o kompostiranju

Kompostiranje torej res ni umetnost ali čudež, je povsem naraven potek propadanja, ki ga lahko usmerjamo, kakor želimo, do končnega produkta, s katerim smo zadovoljni. Vsem vrtnarjem zato toplo priporočam, da si pridelajo čim večje količine lastnega komposta, ki je bistvena sestavina vsakega uspešnega vrta.

Hvala za pozornost!
Prijetno vrtičkanje vam želim!

Martin Veselko, Ori Tools

Pssst! Še eno malenkost sem pripravil za vas 🙂

Vsem kompostnim navdušencem, ki ste ta prispevek prebrali do konca, podarjam 10% popust pri nakupu vrtnega orodja Ori! Kupon vnovčite na www.ori-tools.si : ORITOOLS10 (v košarici vpišite kodo)

Akcija je časovno omejena, zato pohitite s svojim naročilom 😉