Vodič za lažje vrtičkanje in delo z orodjem – 2. del

Pravilna /nepravilna telesna drža, položaji in delo z rokami

Pokončno delo

Pokončno stati menda ni tak problem, kajne? Verjetno bi bili presenečeni, če bi izvedeli, da vaše sklepe najbolj obremeni ravno stoječa drža. Ljudje nismo preskočili evolucije, ki še vedno traja, zato se s posledicami pokončne drže in hoje po dveh nogah soočamo vso življenje. V tem položaju sicer vidimo dlje, stegujemo se višje, roke imamo proste za nošenje in delo z orodjem, noge in hrbet pa so podvrženi vsej obremenitvi. Obstaja način dela, kjer z ustrezno razporeditvijo sil in naporov enakomerno obremenimo telo, ne da bi se preobremenili? 

Za primer vzemimo afriška plemena lovcev in nabiralcev, ki večino svojega časa preživijo v pokončnem, stoječem in velik del v čepečem položaju. Prvo, bistveno stvar ponavadi spregledamo – to je bosa noga. Telesna drža se z golo nogo prilagodi terenu, medtem ko noga v čevlju destabilizira celo telo. Bosonoga hoja olajša pritisk na sklepe, saj na podplatih jasno čutimo napačno razporeditev sil skozi telo in smo prisiljeni ukrepati – z boljšo, naravno držo. Drža, kjer sklepi počivajo v nenavadnih položajih, je predvsem rezultat okolja, ki od nas ne zahteva sprotnih prilagoditev – (ravna tla, dvodimenzionalne površine). Ko smo si s stopnicami, ravnimi potmi, čevlji in ostalimi prilagoditvami olajšali vsakdan, smo si na dolgi rok ošibili mišice in vzeli stabilnost sklepov. 

‘’Uporabi ali izgubi’’ ali originalno ‘’Use it, or lose it’’ – linija najmanjšega odpora nas na koncu kaznuje. Če živimo tako, kot da smo narejeni za sedenje v stolu in stanje na ravnih tleh, bo naše telo začelo počivati do te mere, da ne bo več sposobno običajnih, lahkih opravil. Ker nas je evolucija hkrati nagradila in kaznovala s pokončno držo in hojo po dveh nogah, nam je hkrati dala še nalogo, kako to prednost uporabit, da ne postane (dobesedno) ‘’handikep’’

Pravilna pokončna drža: sproščena ramena, prsa naprej, vrat vzravnan, teža razporejena na obe nogi, hrbet v srednjem položaju (brez nagiba naprej, brez usločenja nazaj), da ohranja položaj dvojnega S. Če se med svojim delom opominjamo predvsem na to, da telo obremenjujemo enakomerno, si bomo privarčevali precej bolečin. Pogosto nehote prenašamo težo na eno, dominantno nogo, ki začne nato boleti, naj bo gleženj, koleno ali kolk, slej ko prej nekaj ne zdrži več in bolečina sporoči vnetje. Da se temu izognemo, poskrbimo za naslednje:

• naše delo naj bo enakomerno obremenjeno na obe strani, 
• se ne nagibamo predaleč naprej
• težo prenašamo izmenjujoče, vsakič na drugo nogo, ko opravljamo nalogo.

Sklonjeno delo

Nemogoče je, da se ne bi bilo potrebno vsake toliko skloniti, gotovo ko pobiramo pridelke z vrta, kakšnega škodljivca, plevel in podobno. Pri upogibanju trupa preko točke težišča telesa povzročimo stres v najbolj občutljivem sklepu v skeletni strukturi – hrbtenici. Mišice, ki se vključijo pri takšnem gibu, se zakrčijo, zaradi česar boli križ, medledveni del ali med lopaticami. Če je le mogoče, takšne gibe izvajamo čim manj. Če pa je to neizogibno, pa poskrbimo za pravilno obremenitev – rahlo pokrčimo kolena (da uravnotežimo telo), stopimo z eno ali z drugo nogo naprej (in menjamo po potrebi) ter izravnamo hrbet. Tako bo težišče na sredini telesa, brez vzvodov ali šibkih točk. Druga možnost je delo prek gredice – stopimo z eno nogo na eno stran in z drugo na drugo stran gredice, tako, da bo delo potekalo med našimi nogami. Ko se sklonimo nad gredico, se s komolcem naslonimo na eno ali drugo nogo nad kolenom (odvisno na kateri strani delamo) in izravnamo hrbtenico. Delo simetrično izmenjujemo in tako poskrbimo za enakomerno obremenitev sklepov in mišic.

V počepu

Ko delamo v čepe se hitro zgodi, da nas zbode bolečina v katerem od obremenjenih sklepov. Obremenitve skušamo razbremeniti po naravni poti, ali po domače, kot bi šli na veliko potrebo v naravi. Počep naj bo enakomeren, z nogami v širini ramen in predvsem, ramena naj bodo med koleni. Počepnemo, tako rečeno, do tal, da se točke obremenitve olajšajo. Podplati so v celoti v stiku s tlemi, roke pa so iztegnjene naprej. Predstavljajte si, da se hočete vsesti na svoje pete. V takem položaju boste zdržali dlje, saj ni več obremenitev in vzvodov v najbolj občutljivih točkah – hrbtu, kolenih in gležnjih. 

Pobiranje, premikanje, nošenje

Pri pobiranju in nošenju moramo biti predvsem pozorni na način dvigovanja in na primerno obremenitev. Stara modrost, da dvigujemo iz počepa, še kako drži. Najlažje bo, da si naložimo primerno breme (ne pretežko) v primeren medij za prenašanje – naj bo vreča, posoda ali košara, glavno je, da smo obremenjeni enakomerno in ne prekomerno. Torej, ko dvigujemo, to naredimo iz počepa. Če imamo asimetričen tovor, kot so vreče, kanistri ipd. nosimo po eno vrečo v vsaki roki. Razmišljajmo na način, da roke držijo in nosijo, noge pa dvigujejo. 

Setev in presajanje

Velikokrat se bolečine pojavljajo ravno pri najlepših opravilih na vrtu. Setev je počasna in moramo biti natančni, kar pomeni delo v čepe, zelo blizu zemlje. Ker ti položaji hitro postanejo neudobni, mora biti setev učinkovita in presajanje hitro. 

• Kar se da, opravimo v stoje – priprava zemlje, setvene brazde, luknje za sadike, zalivanje… Šele nato primemo vrečko semen in počepnemo ob gredico. Pred setvijo pomislimo tudi na način in pogostost pobiranja, da bo le-to čim lažje; tisto, kar pobiramo pogosto, naj bo ob robu gredic (redkvice, berivka itd.), kar pobiramo bolj poredko (ali samo enkrat), pa naj bo na sredini grede (cvetača, radič…). Sam raztros semena je lahko zelo dolgotrajen postopek, ki zahteva malo vaje. Zato je zelo smiselno dobro pripraviti pogoje (vlaga, sejalne brazde primerne globine, kompost…) pred samo setvijo, da zagotovimo čim boljši uspeh. Raztros semena lahko malo povadite tudi na kuhinjski mizi in najdete sebi najbolj ustrezen način. Lahko si pomagate s kosom papirja in svinčnikom, lahko sejete s prsti – svoj način boste odkrili le z vajo. 

• Ker je direktna setev lahko zelo naporna, se marsikdo odloči za sadike. Nakup sadik ni majhen strošek, zato je vzgoja sadik še ena veščina, ki jo je dobro osvojiti. Setev opravimo v manjše pladnje ali lončke, od koder bomo nato izbrali najlepše sadike in jih prepikirali v sadilne platoje, kjer bodo lažje razvile koreninsko grudo. Tak način setve pomeni, da večino dela opravimo v stoje, na vrtnarski mizi ali na pultu. Redna oskrba z vodo in primeren substrat (ali domač kompost) bosta zagotovila uspeh. Pri presajanju zrelih sadik na vrt najprej poskrbimo, da je vrhnjih 10 centimetrov dovolj rahlih, da lahko v vrtna tla naredimo jamico (da se ne sklanjamo, je to najbolje početi z vsaj 1m dolgo palico z zašiljeno konico), ki jo tik pred setvijo dobro zalijemo. Nato sadike eno po eno jemljemo iz platoja in jih polagamo v jamice. Na koncu sadike zagrnemo in zemljo okoli sadik rahlo potlačimo, da so čvrsto vsajene. Po potrebi še enkrat zalijemo.
  

Pobiranje pridelka

Pobiranje pridelka je pogosto naporno, še posebej, če je pridelkov veliko. Posebno naporno je pobiranje tiste zelenjave, ki raste blizu tal in se je potrebno velikokrat prikloniti (berivka, redkvice, blitva, listnati ohrovt…). V ta namen načrtujemo vrt tako, da bo bolečih situacij čim manj. Tehniko pobiranja prilagodimo svojim potrebam, poti in gredice pa prilagodimo izbrani tehniki. Tu sta 2 preprosta posega v načrt vašega vrta, ki bosta omogočila lažje pobiranje:

• Poti naredimo dovolj široke (40 – 50 cm), da lahko udobno čepimo, prečno na gredico, kjer obiramo zelenjavo . V počepu, s podplati ravno na tleh, najprej z ene strani, nato z druge strani grede. Greda naj bo široka največ toliko, da z vsake strani lahko iztegnete roko čez polovico.
• Gredice naredimo tako široke, da zlahka stopimo čez gredico ali stojimo v razkoraku čez njo (60 – 85 cm). Ob pobiranju se naslanjamo izmenično na eno in drugo nogo s komolcem, hrbet držimo vzravnan. Poti so tu lahko ožje, saj ni potrebe po čepenju. 

Manj dela za boljše rezultate

S temi preprostimi postopki vašim rastlinam omogočite dovolj prostora za doseganje najboljših rezultatov, skrb za vrt pa bo veliko lažja. Kar se tiče števila sadik pa si zapomnite, da boste boljše rezultate dosegali z manj rastlinami – vsaka sadika naj ima prostor za razvoj korenin in listov, pletje in oskrba zemlje pod njimi pa bo lažja, ker je med njimi več razdalje. Kvaliteta, ne kvantiteta!

…Toliko za zdaj, nadaljujemo naslednjič! 😉

Če bi radi spremljali novosti na področju vrtnarskih tehnik in orodja, se včlanite v FB skupino z imenom ”Vrtnarjenje brez bolečin” in sledite FB strani Ori Tools – vrtno orodje. Za več vrtnarskih nasvetov se naročite še na YouTube kanal Ori Tools 😉

Kot vedno pa vas povabim tudi, da skupaj z vrtnarskimi tehnikami posodobite tudi svojo zbirko vrtnega orodja – z izdelki Ori Tools boste preskrbljeni z najnujnejšo opremo za vsak vrt. Izkoristite ugodnost popusta s kodo ORITOOLS10, ki velja le do 15. Novembra!