You are currently viewing Vrtnarjenje brez bolečin – 1. del: UVOD

Vrtnarjenje brez bolečin – 1. del: UVOD

Vodič za lažje vrtičkanje in delo z orodjem1. del

Bolečina je mati spremembe

‘’Trdo delo, pošteno delo!’’, je mantra, ki si jo vrtičkar ponavlja vsako leto, ko prekopava vrt, nosi težke vreče dragega substrata in med dolgimi urami čepenja ob odstranjevanju plevela. Ker je prepričanje močnejše od telesa, se slednje slej ko prej vda. Navajeni smo trpeti ob delu, pa rečemo bomo vztrajali, dokler lahko. Koliko muke je potrebne, preden se odločite, da je dovolj? Ne skrbite, ne nagovarjam vas, da opustite vrtnarjenje, obratno! Želim, da postanete boljši oskrbnik lastnega telesa – če zdravo zelenjavo pridelate z muko, je ves namen zgrešen. Vrt naj bo fitnes, ne mučilnica!

Zračenje zemlje s širokimi vilami OriFork

Zakaj se pojavljajo bolečine?

Pri vsakem delu se soočamo z izzivi neudobja, ki počasi preraste v bolečino. Dokler so bolečine vzdržne, se nam zdi, da to ni tak problem in se kljub temu prebijemo čez nalogo. Sčasoma pa te naloge postanejo prehuda obremenitev, ker telo preprosto ne zdrži več. Predolgo smo obremenjevali napačne dele telesa, več smo delali na silo kot s pametjo, prevečkrat smo zagrabili pretežko orodje (da bo delo hitrejše in učinkovitejše), preveč dela smo si dali naenkrat. Pri tem smo pozabili, da si že celo življenje nabiramo majhne poškodbe. Dolge ure sedenja za mizo, športne poškodbe, nepravilna drža, stres, slaba obutev, padci… vse to prispeva h kopičenju poškodb na dolgi rok, ker jih v času nastajanja nismo skušali ublažiti, preprečiti ali sanirati. A nikoli ni prepozno, da uvedemo prilagoditve našega dela, da bo telo manj trpelo in da priljubljeni hobiji ostanejo z nami do visoke starosti.

Posledice delovnih naporov in nepravilnih obremenitev

Dandanes je delo precej bolj gibalno monotono, kot je bilo pred dobo računalnikov. Res je delo učinkovitejše in porabimo manj časa za isti rezultat, hkrati pa smo pozabili da smo bitja gibanja. S tem odnosom linije najmanjšega odpora se v resnici velikokrat pojavi večji odpor, kot je na prvi pogled očitno. Namesto bolečin v mišicah, prihaja do bolečin v sklepih. To je zgolj posledica napačne obremenitve in s tem obrabe najobčutljivejših tkiv. Obrabljeni medvretenčni diski, obrabljen hrustanec v ramenu, kolku, kolenu… to je realnost in vsakdan večine upokojencev, ne glede na način življenja. S tem se je potrebno naučiti živeti – ali pa se prepustiti liniji najmanjšega odpora in preprosto opustiti svoj hobi za vedno. Tega si menda ne želimo, kajne?

Preprečiti poškodbe je bolje kot sanirati

Kako torej preprečiti, da bi se poškodbe sploh pojavile oziroma kako olajšati že obstoječe bolečine? Način je isti – pravilna obremenitev! V svoji osnovi zdravo gibanje pomeni primerno razmerje med obremenitvijo sklepov in mišic. Predvsem je pomembno, da nikoli ne presežemo svojih sposobnost (npr. raje se sprehodite dvakrat, kot z dvakratno težo). Pogosto nam primanjkuje časa ali pomoči, pa si naložimo preveč, ker ‘’je pač treba’’. Vendar se izkaže, da če pretiravamo, kasneje ne bomo mogli biti tako učinkoviti. Torej raje vložimo več časa kot napora, več misli kot mišic.

Najpogostejše bolečine in njihovi vzroki

Hrbet je pogosto prva točka, ki nas izda. Evolucija žal ni poskrbela, da bi se najobčutljivejša skeletna struktura prilagodila na pokončno držo drugače, kot s krivino hrbtenice v dvojnem S. Ob vsaki malo večji obremenitvi je hrustanec na najšibkejšem členu (vretencu) ogrožen. Na pomoč pri stabilizaciji priskočijo mišice, ki pogosto preprečijo pravilen gib. Ker pri vsakdanjem delu (v pisarni, doma, v stoje…) večino časa hrbet ‘’počiva’’, so aktivne druge mišice, kot pri fizičnem delu. Te mišice lahko preprečijo, da bi se aktivirale tiste, ki so v svojem namenu sposobne takšnega dela, zaradi naših slabih navad pa so atrofirale (propadle). Kvečjemu kak krč nas zagrabi, kar pa vse skupaj samo poslabša.

S koleni in kolki je podobno – prepogosto brez zavedanja obremenjujemo najšibkejše dele sklepov, ko skušamo odpočiti mišice. Opazujte, kako se gibljete, ko dlje časa stojite – hrbet je sključen, ramena spuščena naprej, slonimo na en ali drug bok, kolki in kolena so v ekstenziji… Kako dolgo bi lahko tako stali brez bolečin? Gotovo ne prav dolgo – in prav je tako! Naučiti se pravilno gibati pa ni tako preprosto, kot zveni. Pomembno je vedeti, da bolečina že pomeni, da je nastala škoda in telo na to opozarja. Ne ignorirajmo bolečin, oziroma še bolje, poskrbimo, da se sploh ne pojavijo.

Skrb za telo se nikoli ne neha

Od rojstva do smrti moramo skrbeti za svoje telo. Celostna oskrba pomeni, da vsem področjem življenja posvetimo enako pozornost. Skrbimo za zobe, za pljuča in prebavila, za možgane in mentalno zdravje, za srce, za kosti, sklepe in mišice. Skrbimo za neoporečnost snovi, ki jih vnašamo vase – tu je seveda na prvem mestu hrana. Kako pa se v ta življenjski krog vključuje vrtnarjenje? Vrtnarjenje kot hobi, ali kot poklic, lahko prinaša ogromno koristi – če jih znamo videti. Seveda, zdrava hrana je primarna motivacija. A ob vsem izobilju trgovinske zelenjave po nerazumno nizkih cenah, je ta primarna motivacija pogosto premajhna vzpodbuda, sploh če nam je vrtnarjenje naporno. Koristi vrtnarjenja ni težko našteti – zdrava, neoporečna hrana, polna vitaminov in mineralov, gibanje na zraku, fitnes za možgane in mišice, meditacija in telovadba v enem. Zato ne nehajte vrtnarit, če v tem uživate – sledite mojemu blogu in skupaj bomo odkrivali načine, s katerimi boste vaše vrtnarjenje posodobili in pridobili novo motivacijo za delo na vrtu.

…….. toliko zaenkrat, NADALJUJEMO NASLEDNIČ 😉
….. več vsebin si lahko preberete na mojem blogu: 🧑‍🌾www.ori-tools.si/ori-blog/

En lep vrtnarski pozdrav,
Martin

Dodaj odgovor