Kam z vsem tem pepelom?

Ogenj, nosilec naše civilizacije, vedno za seboj pusti pepel. Kdaj se je zgodilo, da smo pozabili vse njegove uporabne vrednosti, ne vem, a nekaj pozabljenih skrivnosti se vsekakor splača ponovno odkriti. Pepel na našem vrtu je neprecenljiv vir hranil, predvsem kalija in kalcija, ki sta ključna za močno rast in odpornost rastlin. Pomaga tudi uravnavati pH in izboljša strukturo zemlje – a moramo biti pri uporabi vseeno previdni. Z ustrezno uporabo lahko privarčujemo tudi precej denarja, ki bi ga sicer potrošili za draga dopolnila in gnojila.

​Rastline bodo hvaležne nežnega posipa pepela po prsti

Kot s katerimkoli drugim sredstvom, ki ga uporabimo na vrtu, tudi s pepelom ne gre pretiravat. Torej, v kakšnih količinah je še varno dodajati plevel? Težko je govoriti o kilogramih, načeloma velja pravilo 1kg/10m2. Ker je res težko natančno oceniti dejansko težo in kvadraturo, se sam poslužujem tehnike ”augenmass”, ali na oko – pepel posipam v tako tanki plasti, da je pod njim jasno vidna tekstura in barva prsti, ki sem jo posipal. Torej, ravno toliko, da je malo ”popoprano”, nikakor ne v plasteh ali v taki količini, da prekrije prst. Ob primernem doziranju bo v nekaj minutah izgledalo, kot da nismo posuli nič. Tega postopka ne moremo kar v neskončnost ponavljati, saj lahko s tem škodljivo vplivamo na pH prsti.

Pepel v velikih količinah v kombinaciji z vodo postane izredno agresivna in jedka snov, ki lahko povzroči celo opekline na koži, z izredno visokim pH pa vpliva na življenje v zemlji in tudi na prenos nekaterih snovi do rastlin. Če nismo gotovi, je pametno preveriti pH zemlje pred novim nanosom.

Eno od pomembnih hranil, prisotnih v pepelu, je tudi kalij. Pomanjkanje kalija lahko privede do propada plodov, odpadanja in rumenenja listov in na splošno manj okusnih pridelkov. Zato moramo skrbeti za ustrezno ravnovesje tega bistvenega elementa v prsti, kar pa je s pepelom zelo enostavno. Vedno pa pepel bolje služi kot dodatek, namesto osnovna surovina – zato ga dodajamo kompostu (če je veliko kuhinjskih odpadkov uravnoveša pH), gnoju in tudi pod sadno drevje.

S pepelom nad polže!
Tako je, tudi polžev se lahko znebite s pomočjo pepela. Sicer tu ni nobenega čudeža, zgolj izredno suha površina, ki polže dehidrira in jim prepreči nadaljnje potovanje po vrtu. Prav tako jim ne ustreza visok pH, ki jim v stiku z vlažno kožo povzroča kemične opekline. S pepelom torej predvsem preprečujemo polžem dostop do vrta, in sicer tako, da potresemo ozek pas pepela po zunanjem robu vrta oz. na meji s trato, od koder prilezejo. To jih bo odvrnilo od vrta, res pa moramo postopek redno ponavljati, saj se z vsakim dežjem in s slano učinek zmanjša. Tudi tu ni priporočljivo pretiravat s količinami, saj tudi na robu vrta vplivamo na ravnovesje v prsti. Pepel v določenih primerih odganja tudi druge škodljivce, kot je porova zajedalka in čebulna muha, saj ustvari pogoje, ki niso primerni za izleganje njihovih jajčec.

Pepel izboljša strukturo in kemično sestavo prsti

V zbiti, težki in ilovnati zemlji pepel izboljša zračnost in drenažne sposobnosti prsti, prav tako ustvari rahlejšo vrhnjo plast, ki bo bolj odporna na zbijanje v dežju. Pomaga tudi pri ločevanju grud in preprečevanju lepljivosti zemlje – blata. Podobno, a še bolj učinkovito tej funkciji služi kremenčev pesek, ki pomaga razdreti večje grude in tako ustvari zračne prostore v prsti, brez tveganja za dvig pH. Če je zemlja izrazito kisla, pa s pepelom lahko tudi uravnavamo pH zemlje, vendar nikar pretiravat!

Pepel imajo najraje kapusnice, ki potrebujejo veliko kalija in kalcija za svojo rast. Zelo koristi tudi čebulnicam – med drugim naj bi pomagal odganjati čebulno muho, prav tako koristi plodovkam, vendar v znatno manjših količinah. Kalcij seveda potrebujemo, vendar prevelike količine pepela močno vplivajo na pH prsti. Tudi kisloljubnim rastlinam ni priporočljivo dodajati pepela (npr. borovnice, rododendron…)

Ko je vrt posut, ga dodajmo še na kompostni kup

Kompostni kup je pozimi bolj ali manj sestavljen iz kuhinjskih odpadkov in morda malo listja, ki je od jeseni še ostalo. Zato je pogosto prevlažen, prekisel in anaeroben. Pri vseh teh lastnostih mu pomaga pepel, saj omogoča lažji pretok zraka, nase povleče odvečno vlago in kislim kuhinjskim odpadkom uravna pH. Pepel preprosto potresemo po vrhu kompostnega kupa, ki mora seveda ostati pokrit. Pepel pomaga tudi pri izboljšanju procesa kompostiranja, saj preprečuje gnitje, ki ga povzroči preveč vode in anaerobni pogoji. Torej, če kompost smrdi, vmešajte malo pepela!

Pepel je torej še eden od zakladov, ki jih v današnjem času le redko kdo ceni. Vsaka zima je priložnost za uporabo tega odličnega gnojila, ki ne zahteva nič posebnega truda, razen to, da ogrejete hišo. Čemu bi zavrgli tako koristno stvar kot je pepel? Gotovo so razlogi v tem, da ne veste kako, ali pa se ga ne upate uporabit na vrtu zaradi starih mitov. Svetujem vam, da preizkusite njegove prednosti in se na lastnem vrtu prepričate, če je vse to res, ali ne!

Prijetno vrtičkanje vam želim! 😉
Martin Veselko / Ori Tools

Spremljajte me na FB strani:
www.facebook.com/OriToolsVrtnoOrodje
Za več vsebin se naročite na YouTube kanal Ori Tools:
www.youtube.com/channel/UCZG3noiiTfMYCR0RTFEOjvQ