You are currently viewing Vrtnarjenje brez bolečin – 3. del: Delo z orodjem

Vrtnarjenje brez bolečin – 3. del: Delo z orodjem

Delo z orodjem – pravilna uporaba za najmanj napora

Naporno ali ne, kar je treba, je treba!

Nihče ni rekel, da je vsako delo na vrtu resnično v užitek, saj pridejo trenutki, ko se vsak vrtnar vpraša, ”Kaj mi je tega treba?”. Lahko si pretegnemo hrbet in razbijamo glavo, kljub temu se kompost ne bo obrnil sam od sebe. Lahko pa si delo olajšamo s tehnikami, ki jih vsak dan uporabljajo gradbeni delavci, vrtnarji, kmetje, gozdarji in drugi fizični delavci, ki svoje telo vsak dan uporabljajo na načine, s katerimi lahko naporno delo opravljajo vsak dan brez večjih posledic. Veliko tega znanja se je z leti, ko smo mehanizirali večino ročnega dela, izgubilo. Skrajni čas je, da se znanje pravilnega dela z zemljo in ročnim orodjem obnovi – kot antropološka zbirka za prihodnje generacije.

Vrtno orodje – vedno preveč, pa nikoli dovolj

Lopata

Gotovo prisotna v vsaki lopi, kleti ali garaži, lopata je res uporabno orodje. Pogosto pa bi radi z istim orodjem naredili kaj, za kar ni primerno. Lopata, kot je namenjena, je odlična za prenašanje zemlje, zelo slabo pa se obnese, če skušamo z njo zemljo razporediti po površini. Zato prvo pravilo vedno ostaja – ‘Uporabljaj orodje tako, kot je bilo namenjeno’.

Tako kot s sekiro ne cepimo jabolk in zrezka ne jemo z žlico, moramo tudi lopato uporabljati pravilno in na način, ki najmanj škoduje telesu. Z lopato nikoli ne tolčemo, zbijamo ali na kakršen koli drug način mahamo po zraku. Že sama teža predstavlja nevarnost poškodbe, če nenadoma obtiči v nenavadnem položaju, kot npr. pri nanašanju komposta na vrtno gredico. Če bomo z lopato, s katero smo kompost potresli po gredi, skušali kompost še enakomerno razporediti po površini, se bo izkazala za katastrofalno orodje za ta namen. Prevelika žlica in nepravilna oblika lopate pomeni, da zajame veliko več zemlje, kot smo je sposobni premakniti. Tu je križ v veliki nevarnosti, prav tako predel med lopaticami, saj pod nepravilno obremenitvijo in v napačni drži izvajamo gib, ki mu orodje ni namenjeno. V tem primeru je najbolje, da z lopato zemljo le potresemo, potem pa z bolj namenskim orodjem, kot so npr. grablje, motika ali Ori, kompost razporedimo po površini.

Lopata – najbolj prepoznavno vrtno orodje

Z lopato pa ja znamo delati, kajne? Saj je menda kot ena velika žlica, ane? No ja, v osnovi je preprosto, a obstaja en zelo pomemben trik oz. način uporabe, ki znatno zmanjša napore in raje kot sklepe, obremeni mišice. Predvsem pri težjih bremenih je pomembno osvojiti pravilno tehniko:

  • Noge naj bodo za širino ramen narazen, stojimo vzporedno na smer dela oz. kup materiala (tj. nogi sta vzporedni, ne ena pred drugo),
  • Lopato držimo z eno roko na sredini ročaja, z drugo na koncu.
  • Srednji del ročaja (del med rokami) naslonimo na zgornji del stegna, tako naredimo točko vzvoda.
  • Ko želimo material z lopato zajeti, konico usmerimo naravnost predse, položimo na tla.
  • Rahlo počepnemo, potisnemo z boki naprej in zajamemo material.
  • Pred dvigom z zadnjo roko potisnemo navzdol (tako ustvarimo vzvod) in dvignemo lopato.
  • Nato se s polno lopato dvignemo iz pol-počepa, z vzravnanim hrbtom, ne pripogibamo se in ne sklanjamo se naprej.

    Na ta način bo premeščanje materiala z lopato neprimerljivo lažje, kot če delamo na silo iz hrbta. Pri tem načinu največ delajo noge, roke le nosijo in držijo.

Grablje

Še eno nepogrešljivo orodje, ki marsikomu predstavlja preglavice – toliko različnih grabelj je na voljo, kaj mi bo prišlo najbolj prav? Naj kupim kar vse? Tu je res težko svetovati, ker so grablje na nek način večnamensko orodje, žal pa se pogosto izkaže, da niso najbolj primerne. Sam najpogosteje uporabljam mehke kovinske grablje za listje. razlog za to je preprost – najmanj upor pri gibu. Vsakič ko se zob grabelj zatakne ob kamen, korenino, vejico, je sunek na telo lahko v nekem trenutku sproščenega dela tako nepričakovan, da lahko pride do poškodbe ali krča v hrbtu. Nenaden ali nepričakovan gib izzove reakcijo, da ujamemo ravnotežje, pri tem pa telo sunkovito skoči v rešitev – kar privede do poškodbe. Zato je nadvse pomembno, da izberemo primerno orodje za primerno delo – tudi dobre grablje pomenijo veliko razliko.

Vrtnarji pogosto uporabljajo dolge, široke lesene grablje. Te se predvsem dobro obnesejo pri gredicah, ki so približno tako široke, kot grablje same. Na vrtu so zelo primerne za čiščenje odstranjenega plevela, razporejanje komposta ali ravnanje površin, okoli hiše pa tudi za listje, travinje ipd. Zaradi dolgega ročaja in nizke teže so telesu zelo prijazne in z njimi hitro opravimo veliko dela. Tudi naklon zob je prilagojen gibu ”česanja” po površini, da se ne vkoplje pregloboko v tla. Slaba stran takšnih grabelj pa je, da znajo biti nerodne za uporabo na tesnejših vrtovih in manjših gredicah, prav tako lahko poškodujejo trato, če z njimi npr. grabimo listje po urejenih zelenicah.

Za ta namen so bolj uporabne prožne kovinske grablje iz vzmetnega jekla, z dolgimi, pahljači podobnimi ”prsti”. Pri teh je naklon zob v obratno smer, kaj pomeni da bolj nežno iz brez vkopavanja drsi po površini, prav tako pa se vsak zob prilagaja podlagi in je zato ne poškoduje. Te grablje so zelo uporabne tudi na vrtu, saj nežno popraskajo površino, razporedijo kompost in odstranijo odrezan plevel (v rahli zemlji tudi zmoti plevel v kali), ne da bi pri tem zmotile strukturo podlage. Zelo so prijazne uporabniku, saj so narejene tako, da se pod večjo silo zob preprosto umakne oviri in tako prepreči, da bi prišlo do podobne poškodbe kot pri grabljah z rigidno strukturo. Res pa je, da zaradi te lastnosti ne morejo premeščati večjih količin materiala naenkrat.

Prožne kovinske grablje ne poškodujejo podlage.

Močne kovinske grablje s kratkimi zobmi na vrtu uporabim zelo redko. Uporabne so predvsem za razporejanje in rahljanje grudaste zemlje, je pa to delo vsekakor bolj naporno, kot bi bilo potrebno. Namesto težkih kovinskih grabelj na vrtu uporabljam ORI Pro, ki je za ta namen (in mnogo drugih) veliko bolj primeren.

Z vsemi grabljami pa je delo zelo podobno – vlečemo jih k sebi, diagonalno na telesno držo. Priporočljivo je pogosto in čim bolj enakomerno menjavati roki, da ne pride do asimetričnih obremenitev in bolečin v mišicah. Pomembno je tudi, v kakšnem položaju so naše dlani, ko držimo orodje. Preprost trik za bolj pokončno delo: dlani obrnemo s palci navzgor, tako kot pri pometanju. Ta enostaven način, samo s spremembo prijema, vzpostavi pokončno držo, saj nas nič več ne sili k tlom.

Motika

Najbolj tradicionalno orodje vseh možnih oblik, velikosti in tipov pa je gotovo motika. Vsak vrtnar ima svojo najljubšo, zaradi takih in drugačnih razlogov. Pogosto pa pri delu z orodjem, ki smo ga navajeni, ne opazimo pomanjkljivosti in bolečin, ki nam jih povzroča, saj smo prepričani, da je to pač vključeno v paket. Gotovo si lahko kakšno nepotrebno muko olajšamo z nadgradnjo, izboljšanjem ali z nakupom primernejšega orodja. Včasih je dovolj že daljši ročaj, lažja glava ali oster rob – marsikatera motika je žal neustrezno oblikovana, ker je oblika že tako prepoznavna, da izgleda kar malo pre-enostavno. Ko se lotimo dela s slabo in primerjamo z dobro motiko, hitro opazimo očitne razlike, predvsem pri načinu dela in obremenitvi na telo.

Dobra motika je ostra, lahka in na dolgem ročaju

Lastnosti dobre motike so:
-Dolžina ročaja obratno sorazmerna s težo orodja (1,5kg = max 1,5m ročaj, 2kg = max 1,2m, 2,5kg = max 1m…)
-Ostri robovi za lažje delo z zemljo in s plevelom
-Primerna teža glede na način uporabe (čim lažja in agilna za pletje, težja za razbijanje grud)
-Ustrezen naklon rezila/glave
-Omogoča delo v pokončnem položaju brez sklanjanja


Ker redkokatera motika izpolnjuje moje zahtevne pogoje, sem oblikoval svojo – Ori Pro – ploskorezna motika (večnamensko orodje), ki jo najdete na spletni strani www.ori-tools.si.

Vile

Še eno nepogrešljivo orodje, ki je prisotno v vsaki lopi, so vile. Tudi teh poznamo mnogo različnih tipov za različne namene, na vrtu pa so predvsem pogoste prekopalne vile. Uporabljamo jih predvsem za prekopavanje in zračenje vrta v bolj ilovnati ali kamniti zemlji, kjer bi z lopato težko prodrli v globino. Delo s takšnimi vilami, kot tudi s prekopalno lopato (ali ‘štiharco’), je zelo naporno. Predvsem je tu v igri kratek ročaj in velika teža, kar nas vleče k tlom, med rahljanjem pa nam ročaj sili v trebuh… v glavnem, precej neprijetna izkušnja, tudi če samo prezračimo. Prekopavanje se z leti izkaže za sizifovo delo, škodljivo za vse zemeljske organizme, strukturo prsti, rodovitnost in spodobnost zadrževanja mineralnih snovi in vode. Bolj pametno je le prezračiti z vilami za zračenje zemlje, ki s telesu prijaznimi gibi zlahka prezračijo celo širino gredice in poskrbijo predvsem za drenažo, velike grude pa ostanejo cele – to prispeva k raznolikosti mikrobiotskega življenja, kot tudi k ohranjanju glivnih struktur v vrtni prsti.

Tudi nakladalne vile vrtnarju pogosto pridejo prav, predvsem pri tistih, ki radi kompostirajo z obračanjem ali pogosto zastirajo z grobo zastirko, kot sta listje in slama. Takšne vile so načeloma na daljšem ročaju, z ožjimi zobmi in precej lažjo glavo, niso pa primerne za delo z zemljo. Z nakladalnimi vilami delamo zelo podobno kot z nakladalno lopato, predvsem pa moramo biti pozorni na enakomerno razporeditev materialov, ki jih nalagamo. Prekomerna obremenitev ali neuravnotežen tovor lahko povzroči poškodbe (podobno kot pri grabljah), zaradi nenadnih, nepravilnih gibov, s katerimi skušamo npr. ohraniti ravnotežje tovora, s tem pa telo reagira prehitro in lahko zagrabi krč ali se celo uklešči živec. Tovor, ki ga nalagamo, naj bo zato enakomeren in predvsem manjši kot mislimo, da smo spodobni dvigniti – seveda lahko, varno pa ni!

Nakladalne vile so primerne za zbiranje grobe zastirke – slame ali listja

4 orodja za vsak vrt

Orodja, ki sem jih naštel, so gotovo najpogostejša orodja, ki jih na vrtu uporabljamo. Res pa je, da večine med nami nihče ni učil dela z orodjem, saj je namen nekako sam po sebi umeven. To je morda res, vendar bo tudi delo s kuhinjskim nožem precej bolj varno, natančno in učinkovito, če osvojimo primerno tehniko in za uporabnost noža (ostrino) primerno poskrbimo. Enako je z vrtnim orodjem – namen uporabe je vnaprej določen, pravilna in varna uporaba pa je predvsem odvisna od vašega znanja. Vsakogar, ki se sooča s težavami, ki sem jih zgoraj naštel, nagovarjam, da izzove svoja prepričanja in preizkusi nekaj novega – začenši z zgoraj opisanimi tehnikami.

HVALA ZA BRANJE!

Čestitke, prebili ste se do konca članka! Kot sem omenil, sem zaradi pomanjkanja primernega orodja na naših trgovinskih policah, oblikoval svoje orodje, znamke Ori Tools, oblikovano iz potreb proti namenu – k lažjemu vrtnarjenju. Tistim, ki ste do tu ostali z mano, ponujam 10% popust za vsa štiri orodja iz zbirke Ori Tools, Ori Pro, Ori Mini, OriFork in OriHook s kuponom ORITOOLS10 na www.ori-tools.si.

Spremljajte me prek kanalov na Facebook, YouTube in Instagram in se pridružite FB skupnosti Vrtnarjenje brez bolečin, kjer bomo skupaj nadgrajevali svoje znanje in okrepili telo 🙂

Prijetno vrtnarjenje vam želim!
Martin Veselko
, ORI Tools

Dodaj odgovor