Verjemite, niste prvi, ki ste se to vprašali. Zakaj vztrajamo na starih metodah, ki utrudijo telo in škodujejo zemlji? Obstaja boljši način pridelave hrane? Je prekopavanje nujno in koristno ali ne?

Tradicija prekopavanja zemlje je že tisočletja med nami. Vsem poznana praksa je že tako dogmatična, da večina ljudi niti ne pomisli, ali je sploh potrebna. Nedvomno prekopavanje pripravi zemljo, tako da jo lažje obdelujemo – vendar, ali je to dobro tudi za naravo? Se da tudi brez prekopavanja?

Čemu prekopavanje služi in kaj se zgodi, če prenehamo? Prekopavanje, rahljanje, oranje ledine, namen je enak – razbiti trdo strukturo zemlje, da voda ne obstoji in korenine lažje poženejo v globino. S prekopavanjem podkopljemo plevel, vmešamo gnojila in pripravimo prst na novo sezono. Poskrbimo torej za rahlo strukturo – a ta žal traja le do prvega deževja. Gnojila, vkopana pod površje, pa se tako bodisi sperejo v podtalnico, ali pa izhlapijo na površju. Mikrobiotiko, ki pretvarja snovi v rastlinam dostopne, ubijemo le z obratom zemlje – anaerobne organizme izpostavimo zraku in svetlobi, aerobne pa v vlagi in temi. Glive pa v tako obdelani zemlji nimajo več vloge prenašanja hranil, zato je prst še dodatno osiromašena. Ko na to dodamo še prekomerne količine kemičnih gnojil, pesticidov, herbicidov in drugih kemičnih pripravkov, smo zabili še zadnji žebelj v krsto naravne strukture in mikrobiotike prsti.

Obračanje zemlje in izpostavljanje gole zemlje zraku prispeva tudi k višjim izpustom toplogrednih plinov s sproščanjem gnojil v ozračje.

Ko z obračanjem zemlje prenehamo, se znova začne vzpostavljati naravna plastovitost in ravnovesje v prsti, namnoži se mikrobiotika in glivno življenje, s tem pa se izboljša tudi mineralna vrednost pridelane zelenjave. Iz odmrlih delov rastlin se začne ustvarjati organska, kompostna oz. humusna plast, ki je biološko najbolj raznolika. Hkrati služi kot hrana mikroorganizmov in njihova zaščita, kot tudi zaščita za samo strukturo prsti, drenažo in preprečevanje izhlapevanja vode in hranil.

OK, ne bomo prekopavali. Kako pa naj pripravim vrt?
Vedeti, kaj ni dobro početi, še ne da odgovora, kaj JE dobro. Tudi, če ne prekopljemo zemlje, imamo veliko možnih poti do uspeha. Zračenje prsti, namesto obračanja, ohrani strukturo in plastovitost prsti ter pomaga pri drenažni funkciji. Večje grude niso težava, so le simptom, ki nam govori o stanju naše prsti. Naša tendenca je razdrobiti strukturo v kar se da fino, prhko, s tem pa tudi k zbijanju v dežju podvrženo vrhnjo plast. Za setev je super, ko pade dež, pa se najprej zlepi, strdi in ko se osuši, popoka. Semena v tako rahli zemlji težje klijejo, ker je v njej precej manj zračnih prostorov, kamor lahko odteka voda in kamor poganjajo korenine. Zrak v prsti je bistvenega pomena, ravno tako kot voda. Od tod tudi praksa okopavanja in rahljanja prsti okoli zelenjadnic.

Vendar pa se teh praks lahko povsem znebimo z uporabo primernih tehnik in metod, kot tudi z uporabo pravega orodja in materiala na vrtu.

Zastirka – biološka odeja
Naša naloga je torej igrati vlogo upravljalca z naravnimi procesi. Vse se zgodi samo, če nastavimo prave pogoje. Zato kot prvi korak opazujemo naravne procese – listje v gozdu in trava na travniku skozi vse leto služita kot zaščita mikroorganizmov v spodnjih plasteh pred dežjem, zmrzaljo, sončno svetlobo in drugimi zunanjimi vplivi. Te pogoje lahko imitiramo na svojem vrtu v različnih oblikah, torej z zastiranjem oziroma pokrivanjem z organskimi materiali. Pri tem je učinkovitost zastirke odvisna od ustreznosti aplikacije – ni vsaka zastirka primerna za kakršno koli uporabo!

Groba zastirka (listje, slama, košena trava, seno, mah, volna, sveži sekanci…), kot imenujemo pol predelan ali surov material, s katerim zastiramo pod rastlinami, je primerna za plodovke, trajnice, drevesa in jagodičevje, saj enakomerno prekrije prst v debeli plasti in prepreči rast plevelom. Ker pa tak material služi tudi kot odlično zavetje škodljivcem, groba zastirka v večini ni primerna za zelenjadnice.

Fina zastirka (kompost, listovka, uležan živalski gnoj…) – pretežno ali popolnoma predelan organski material, poln raznovrstne mikrobiotike, bakterij, gliv in ostalih predelovalcev je najbolj primerna zastirka za večino zelenjadnic. Zaradi svoje drobne strukture se obnaša kot gola prst, s tem da služi enakim funkcijam kot groba zastirka. Skrb za rastline je v fini zastirki izredno lahka, saj nam ob zadostni aplikaciji ni potrebno rahljati zemlje, ker se nikoli ne zbije tako kot gola zemlja v dežju. Prav tako omeji rast plevela, predvsem pa se ga je zaradi lahke strukture veliko lažje znebiti.

Kompost – najboljša zastirka?
Vsak vrtnar ‘vzgaja’ tudi svoj kompost. Primerno pripravljen kompost, poln raznolikih organskih materialov je gotovo najboljša izbira zastirke. Služi kot izolacija, zaščita pred dežjem in vročino, hrani pa zemeljske organizme, zračen organski material izboljša strukturo in glive razporedijo hranila. Obstaja več načinov priprave kompostnega kupa glede na čas trajanja, način kompostiranja in vsebino.

Enostavno povedano to pomeni vroče ali hladno kompostiranje in bakterijsko ali glivno kompostiranje. Vsekakor bomo z mešanjem različnih materialov v enakomernih, primerno debelih plasteh, gotovo dobili najboljši kompost, kjer stečejo vsi potrebni postopki in v njem živijo najrazličnejši organizmi.

Kup je med procesom dobro vsaj enkrat obrniti, da se materiali in življenje v kupu premešajo, prezračijo in postopki razpadanja potečejo do konca. Kompost je pripravljen, ko v njem ne prepoznamo več materiala, iz katerega je nastal. Po potrebi kup še presejemo, nato pa v plasti 3-5 cm na debelo pokrijemo zrahljano vrtno gredico. V tako pripravljeno gredo lahko neposredno sejemo in presajamo, ali pa pustimo zastrto do pomladi oz. do setve.

Kako naj pridelam toliko komposta?
Na ta način vrtnarjenja se je dobro pripravljati vse leto – zbiranje materialov za kompostiranje in samo kompostiranje, fermentiranje odpadkov, obračanje kupov… Z nekaj manjših opravkov razdelimo delo po posameznih obdobjih, ko so ti materiali v izobilju in sproti opravljamo manjše naloge in tako razporedimo tudi vloženo energijo. Vsekakor pa je kompostiranje lažje kot prekopavanje. Načinov je veliko, zato izberite tisti način, ki je za vas najbolj primeren.
Poglejte si spodnji video:

Če se vam mudi, imate veliko energije in bi radi čim prej čim boljši produkt, pripravite vroč kompostni kup – kompost z večjo vsebnostjo dušičnega materiala (sveže, zeleno, nedavno živo) je potrebno pogosto obračat, a ob primernem razmerju materialov, vlage in pogostosti obračanja imamo lahko kompost pripravljen že v enem mesecu.

Če ste bolj počasne sorte človek, pa kompostirajte počasi. Tudi v tem primeru je pomembno pravo razmerje vlage in raznolikih materialov, izredno pa k postopku prispeva tudi fermentacija z efektivnimi mikroorganizmi (bokashi, EM).

KAJ ŠE ČAKATE? Zima je idealen čas za planiranje svojega vrta, ki se seveda začne z zdravo prstjo – zanjo poskrbi kompost – kompost pa pridelate vi. Zberite listje, fermentirajte odpadke, pripravite prostor… Prekopavanje pa naj ostane del preteklosti. LETOS BO LAŽJE!

Prijetno vrtičkanje vam želim! 😉
Martin Veselko, Ori Tools

Poglejte si še video o pripravi kompostnega kupa in o pripravi novega vrta!

Najboljše vrtno orodje na vrtu brez prekopavanja: Ori Tools