Fermentacija organskih odpadkov

Ljudje od nekdaj uživamo v intenzivnih okusih fermentirane hrane in pijače. Od kislega zelja do piva, praktično nemogoče je, da smo se fermentiranim dobrotam uspeli izogniti. Fermentacija je tako pogosto uporabljen postopek, da nam je postala samoumnevna. Res je povsem naraven in preprost postopek, kjer se sladkorji (ogljikovi hidrati) spremenijo v kisline, pline in alkohol. Postopek povzročajo mlečno-kislinske bakterije in kvasovke, ki so prisotne v okolju. V grobem to pomeni pridobivanje energije iz ogljikovih hidratov v okolju brez kisika. Kvasovke in mlečnokislinske bakterije se hranijo na sladkorjih, dokler vsega ne pretvorijo. Ko se postopek ustavi, oz. poteče do konca in so vsi sladkorji pretvorjeni, je naš pripravek pripravljen na uživanje. Hrano in pijačo užijemo mi, fermentirane organske odpadke pa naši vrtni pomočniki – zemeljski mikro- in makroorganizmi!

Organskih odpadkov je vedno dovolj

Kaj pridobimo s fermentacijo?

Iz osebne izkušnje vemo, da sveže in kislo zelje nimata istega vonja. Prav tako lahko primerjamo sveže mleko in jogurt, ki sta po okusu, vonju in teksturi povsem različna. V postopku fermentacije se kemična struktura spremeni, ko se razvija kultura kvasovk ali mlečnokislinskih bakterij. Pri fermentaciji organskih odpadkov to pomeni, da material kljub podobnemu izgledu diši drugače in predvsem s kisikom reagira povsem drugače, kot brez fermentacije. To pa zato, ker se sladkorji v celičnih strukturah spremenijo v aerobnim mikroorganizmom lažje dostopne snovi. Celične stene se omehčajo, ko fermentacija povzroči propadanje OH struktur. Ko tak material pride v stik s kisikom se začne proces aerobnega razkroja, ki je s predhodno fermentacijo zaradi zgoraj opisanih sprememb mnogo hitrejši.

Če torej fermentiramo organske odpadke, bomo pospešili postopek kompostiranja. Na ta način omogočimo idealne pogoje za razkroj, najprej anaerobnim organizmom in nato aerobnim. Tudi vrtnim makroorganizmom (deževniki, pršice, nematode…) so odpadki v takšni obliki veliko lažje prebavljivi in jih zato hitreje predelajo.

Kompost = zlato

Kako fermentirati organske odpadke?

Vrtnarji visoko cenimo domač kompost. Res je, da ponavadi ni idealen, je pa naš! Zato radi poskrbimo, da je kar se da kvaliteten, da ne smrdi, ni zlepljen in ga je vsako leto dovolj. To seveda ni vedno izvedljivo, lahko pa si nekaj korakov olajšamo in z ustreznim pristopom izboljšamo kvaliteto našega komposta.

Postopek fermentacije lahko pospešimo z dodajanjem raznih pospeševalcev oz. aktivatorjev komposta, ki procese optimizirajo s širokim naborom organizmov, ki jih v splošni uporabi imenujemo kar ”efektivni mikroorganizmi”. Najdemo jih v Bokashi posipu, v EM pripravkih in drugih pospeševalcih kompostiranja, ki jih najdemo na prodajnih policah. Gotovo je bokashi posip najpreprostejši za domačo izdelavo (recept – KLIK!), za začetnike pa je bolj priporočljiva uporaba že pripravljenega Bokashi Organko posipa (ORIORGANKO10 za 10% popusta;)

Kako torej fermentirati odpadke? Kuhinjske odpadke, ki jih zbiramo v zaprti posodi, posipamo z bokashi posipom vsakič, ko dodamo novo porcijo. Posodo lahko pripravimo tudi sami, poskrbeti pa moramo za prosto odtekanje tekočine (pipica) in za neprodušno zapiranje (pokrov). Fermentacija namreč pravilno poteka le v okolju brez kisika. Za to nalogo je idealna posoda Bokashi Organko (Plastika Skaza), ki jo s kodo ORIORGANKO10 ob naročilu na mimovrste.com lahko dobite 10% ceneje😉

Kam s fermentiranimi odpadki?

Potek fermentacije je odvisen predvsem od količine posipa in zunanje temperature, načeloma pa v roku 14 dni do enega meseca poteče. Takrat lahko fermentirane odpadke bodisi vkopljemo v vrt, stresemo na kompostni kup, ali pa v vermikompostnik, kjer glavno vlogo igrajo deževniki. V vsakem primeru bodo odpadki ob stiku z zrakom začeli drugo fazo razkroja, aerobna razgradnja. Tu pridejo na vrsto raznovrstni mikro- in makro-organizmi (deževniki ipd.), ki živijo v bolj zračnem okolju. Če je fermentacija potekala pravilno, bo takoj opazno z manj neprijetnim vonjem, ko posodo odpremo (sladko kisel, namesto vonj gnitja), odpadki pa bodo neprepoznavni v roku enega tedna, ne glede na to, kje jih uporabimo.

Kam pa s tekočino?

Na dnu posode Bokashi Organko se nabira tudi tekočina, ki jo kuhinjski odpadki spustijo med razkrojem. Ta tekočina je polna hranil in rudninskih snovi, ki bodo vašim lončnicam, zelenjadnicam in ostalim rastlinam služile kot odlično gnojilo. Tekočino razredčimo z vodo v razmerju 1:10 (tekočina : voda) in z njo zalijemo naše rastline, ter jim tako izpolnimo potrebe po mikrohranilih, dušiku, fosforju in kaliju. Tekočina iz posode je uporabna tudi doma, predvsem pri odmaševanju odtokov in cevi, kot tudi za omejevanje neprijetnih vonjav iz greznice. Tekočino izlijemo v odtok, prelijemo z malo vode in pustimo stati kakšne 4 ure preden izperemo. Mikroorganizmi v tekočini se nahranijo na cevnih oblogah in jih omehčajo, da se nato lažje sperejo iz sten cevi. Postopek po potrebi ponovimo. Če želimo omejiti vonjave iz greznice, lahko tekočino dodamo direktno v zbiralnik, ali pa v stranišče. Tako v greznico naselimo koristne mikroorganizme, ki bodo pomagali omejiti neprijetne vonjave, ki so posledica nepravilnega razkroja.

Fermentirati ali ne – to ni več vprašanje!

Že nekaj let fermentiram praktično vse organske odpadke iz kuhinje. Zdi se mi pomembno, da zaključim krog tam, kjer se je začel, torej na mojem vrtu. Iz tega vidika mi ni več škoda zavreči viškov zelenjave, kot je npr. solata, ker vem, da se bodo vrnili na vrt, le v malo drugačni obliki. Če ne bo hrana zame, bo pa hrana za moje deževnike in mikroorganizme, za katere tako rad skrbim. Hkrati mi je zelo pomembna učinkovitost kompostiranja, h kateri fermentacija odpadkov znatno prispeva. Zato se ne sprašujem več, ali fermentirati ali ne, temveč, kam bo šla naslednja posoda odpadkov. Zelo veliko namreč pojedo moji deževniki, kar je preveč pa gre bodisi na vroč kompost, ali pa na klasičen, hladen kompostnik. V vsakem primeru sem vedno prepričan, da bo rezultat dišeč, rodoviten in predvsem v zelo kratkem času pridobljen kompost. Tako rečeno – vrtnarska alkimija 🙂

POSODA BOKASHI ORGANKO IN POSIP –
10% POPUST s kodo ORIORGANKO10 na mimovrste.com

HVALA ZA POZORNOST!
Še ena malenkost za vse, ki ste se prebili čez članek:

Vsem kompostnim navdušencem, ki ste ta prispevek prebrali do konca, podarjam 10% popust pri nakupu vrtnega orodja Ori! Kupon vnovčite na www.ori-tools.si : ORITOOLS10 (v košarici vpišite kodo). Akcija je časovno omejena, zato pohitite s svojim naročilom 😉 
Ne pozabite vnovčiti kupona za vašo novo Bokashi Organko posodo ORIORGANKO10 na mimovrste.com 😉

Vaš vrtni škrat,
Martin Veselko 😉

Dodaj odgovor