{"id":1824,"date":"2021-01-11T17:20:39","date_gmt":"2021-01-11T17:20:39","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ori-tools.si\/?p=1824"},"modified":"2021-01-12T17:57:38","modified_gmt":"2021-01-12T17:57:38","slug":"ori-blog-3","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ori-tools.si\/en\/ori-blog-3\/","title":{"rendered":"”Prekopavanje mi je postalo prenaporno. Lahko pripravim vrt brez prekopavanja?”"},"content":{"rendered":"

Verjemite, niste prvi, ki ste se to vpra\u0161ali. Zakaj vztrajamo na starih metodah, ki utrudijo telo in \u0161kodujejo zemlji? Obstaja bolj\u0161i na\u010din pridelave hrane? Je prekopavanje nujno in koristno ali ne?

Tradicija prekopavanja zemlje je \u017ee tiso\u010dletja med nami. <\/strong>Vsem poznana praksa je \u017ee tako dogmati\u010dna, da ve\u010dina ljudi niti ne pomisli, ali je sploh potrebna. Nedvomno prekopavanje pripravi zemljo, tako da jo la\u017eje obdelujemo – vendar, ali je to dobro tudi za naravo? Se da tudi brez prekopavanja?<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Prekopavanje – nujno opravilo ali nepotrebna muka?<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

\u010cemu prekopavanje slu\u017ei in kaj se zgodi, \u010de prenehamo?<\/strong> Prekopavanje, rahljanje, oranje ledine, namen je enak – razbiti trdo strukturo zemlje, da voda ne obstoji in korenine la\u017eje po\u017eenejo v globino. S prekopavanjem podkopljemo plevel, vme\u0161amo gnojila in pripravimo prst na novo sezono. Poskrbimo torej za rahlo strukturo – a ta \u017eal traja le do prvega de\u017eevja. Gnojila, vkopana pod povr\u0161je, pa se tako bodisi sperejo v podtalnico, ali pa izhlapijo na povr\u0161ju. Mikrobiotiko, ki pretvarja snovi v rastlinam dostopne, ubijemo le z obratom zemlje – anaerobne organizme izpostavimo zraku in svetlobi, aerobne pa v vlagi in temi. Glive pa v tako obdelani zemlji nimajo ve\u010d vloge prena\u0161anja hranil, zato je prst \u0161e dodatno osiroma\u0161ena. Ko na to dodamo \u0161e prekomerne koli\u010dine kemi\u010dnih gnojil, pesticidov, herbicidov in drugih kemi\u010dnih pripravkov, smo zabili \u0161e zadnji \u017eebelj v krsto naravne strukture in mikrobiotike prsti. <\/p>\n\n\n\n

Obra\u010danje zemlje in izpostavljanje gole zemlje zraku prispeva tudi k vi\u0161jim izpustom toplogrednih plinov s spro\u0161\u010danjem gnojil v ozra\u010dje. <\/p>\n\n\n\n

\"\"
‘Frezanje’ je zelo popularen na\u010din rahljanja prsti na na\u0161ih vrtovih – je odve\u010d?<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Ko z obra\u010danjem zemlje prenehamo<\/strong>, se znova za\u010dne vzpostavljati naravna plastovitost in ravnovesje v prsti, namno\u017ei se mikrobiotika in glivno \u017eivljenje, s tem pa se izbolj\u0161a tudi mineralna vrednost pridelane zelenjave. Iz odmrlih delov rastlin se za\u010dne ustvarjati organska, kompostna oz. humusna plast, ki je biolo\u0161ko najbolj raznolika. Hkrati slu\u017ei kot hrana mikroorganizmov in njihova za\u0161\u010dita, kot tudi za\u0161\u010dita za samo strukturo prsti, drena\u017eo in prepre\u010devanje izhlapevanja vode in hranil.

OK, ne bomo prekopavali. Kako pa naj pripravim vrt?<\/strong>
Vedeti, kaj ni dobro po\u010deti, \u0161e ne da odgovora, kaj JE dobro. Tudi, \u010de ne prekopljemo zemlje, imamo veliko mo\u017enih poti do uspeha. Zra\u010denje prsti, namesto obra\u010danja, ohrani strukturo in plastovitost prsti ter pomaga pri drena\u017eni funkciji. Ve\u010dje grude niso te\u017eava, so le simptom, ki nam govori o stanju na\u0161e prsti. Na\u0161a tendenca je razdrobiti strukturo v kar se da fino, prhko, s tem pa tudi k zbijanju v de\u017eju podvr\u017eeno vrhnjo plast. Za setev je super, ko pade de\u017e, pa se najprej zlepi, strdi in ko se osu\u0161i, popoka. Semena v tako rahli zemlji te\u017eje klijejo, ker je v njej precej manj zra\u010dnih prostorov, kamor lahko odteka voda in kamor poganjajo korenine. Zrak v prsti je bistvenega pomena, ravno tako kot voda. Od tod tudi praksa okopavanja in rahljanja prsti okoli zelenjadnic. <\/p>\n\n\n\n

\n